Radio Študent, 12. januar 2015 ― Tudi tokrat je vse dokaj jasno. Bulgarski konceptualni umetnik Ivan Moudov pod naslovom Certifikat avtenitičnosti v last ponuja približno 270 kataložnih reprodukcij. Ti naj bi po besedah avtorja in kustosinje Alenke Gregorič služile za osnovo katalogu, ki je soodvisen od razstave. Vanj se bodo namreč uvrstile le zakupljene enote, s čimer pa se bo zmanjševal obseg obstoječe razstave. Na enotah posledično najdemo odtisnjen naslov posameznega dela, fotografije le-tega ali pa gre za povsem praktičen dopis: seznam del, ime kustosa, pripis različnih piscev … torej vse, kar pritiče kataložni objavi gradiva. Na možni odkup del opozori že reklamna zgibanka, ki je hkrati tudi osnova umetnikovemu certifikatu. Omenjenemu lističu manjka torej le še avtorjev podpis, oznaka strani ter število ročno vnesenih ločil, ki jih z nakupom tiskovine prejmejo kupci. Velja namreč, da je vsaka odkupljena stran razstavljenega kataloga tudi povsem unikatno umetniško delo. Naknadno se bo namreč pojavila le še v natisnjenem katalogu, seveda kot reprodukcija prodanega izvirnika z dopisanim lastnikom. Osnovna premisa, ki jo implicira razstava, je torej sledeča: neodkupljeno kataložno gradivo bo izvzeto, hkrati pa tudi še ni avtorizirano kot original. Z odkupom strani se razstava v prostorih nekdanjega tobačnega muzeja manjša, debelina kataloga pa veča. Vanj se uvršča le tisto, kar izbere kupec, to pa je tudi edini možni način dopolnjevanja. Razstava torej temelji na redukciji, ki pa jo je v kvalitativnem smislu moč pričakovati tudi v bodočem katalogu. Kupec oziroma sourednik kataloga izbira poljubno, reprodukcija najbolj reprezentativnega Moudovega dela pa posledično lahko celo izpade … Kljub temu ne gre skrbeti! Odkupovali smo po večini ljudje iz umetnostne stroke, po zaključku prodajne razstave pa se le-ta seli še na druge lokacije. Kar pa zopet ponuja možnost nadaljnjega odkupa še nelastninjenih enot. A teža razstave ni le v lastninjenju. Kot zapišejo v spremnem tekstu, velja, da